Kalkulator rekonstitucije
Izberite parametre in izračunajte natančno oznako na brizgi. Izključno za laboratorijsko pripravo vzorcev.
Skupna prostornina brizge
Količina peptida v viali
Bakteriostatska voda
Želeni odmerek
5,0 enot
Za odmerek 250 mcg povlecite bat do oznake 5,0 (od 100) na brizgi s prostornino 1 ml.
Potrebna prostornina (0,05 ml) presega prostornino brizge. Dodajte manj vode ali izberite večjo brizgo.
Kalkulator je namenjen izključno laboratorijskim izračunom pri raziskovalnem delu in ni zdravniški nasvet.
Kalkulator rekonstitucije peptidov — navodila za uporabo
Rekonstitucija je postopek raztapljanja liofiliziranega peptida v obliki praška z bakteriostatsko vodo, s katerim dobimo raztopino znane koncentracije. Kalkulator upošteva tri vhodne podatke: skupno količino peptida v viali (v mg), količino dodane vode (v ml) in želeni odmerek (v mcg), nato pa izračuna koncentracijo v mg/ml, prostornino na odmerek in natančno oznako na inzulinski brizgi. Tako se izognemo najpogostejši napaki pri raziskovalnem delu — napačnemu odčitavanju enot na brizgi s prostornino 0,3 ml, 0,5 ml ali 1 ml.
Manjša količina vode pomeni bolj koncentrirano raztopino in nižjo oznako na brizgi, večja količina pa olajša natančno odmerjanje majhnih količin. Za peptide, kot so BPC-157, TB-500 in Ipamorelin, se najpogosteje uporablja 1 do 3 ml bakteriostatske vode na vialo, odvisno od jakosti pakiranja.
Pravilno ravnanje z raztopino in njeno shranjevanje
Bakteriostatsko vodo dodajajte počasi, ob steni viale, nikoli neposredno na prašek — peptidne vezi so občutljive na mehanski stres. Viale ne stresajte, temveč jo nežno obračajte, dokler se vsebina povsem ne raztopi. Raztopina mora biti bistra in brez oborine; motnost ali sprememba barve pomeni, da materiala ne smete uporabiti.
Liofilizirane peptide hranite v hladilniku pri 2–8 °C, zaščiteno pred svetlobo, za dolgoročno shranjevanje pa pri −20 °C. Po rekonstituciji raztopino hranite v hladilniku in jo uporabite v okviru obdobja stabilnosti, ki je odvisno od posamezne spojine. Vse serije, ki jih ponujamo, imajo dokumentirano čistost nad 99%, zato so tudi sami izračuni koncentracije zanesljivi.
Vsebina je namenjena izključno laboratorijskim raziskavam (Research Use Only) in ne predstavlja navodil za uporabo na ljudeh.
Pogosta vprašanja o kalkulatorju in rekonstituciji peptidov
Kako se uporablja kalkulator peptidov?
Izberite prostornino inzulinske brizge (0,3, 0,5 ali 1 ml), količino peptida v viali v miligramih, količino bakteriostatske vode v mililitrih in želeni odmerek v mikrogramih. Kalkulator prikaže koncentracijo raztopine, prostornino na odmerek in natančno oznako na brizgi s 100 enotami.
Koliko bakteriostatske vode dodati v vialo?
Najpogosteje se uporabi 1–3 ml na vialo. Manj vode da bolj koncentrirano raztopino in drobnejšo oznako na brizgi, večja količina pa olajša natančno odčitavanje majhnih odmerkov. Za vialo z 10 mg in 2 ml vode je koncentracija 5 mg/ml.
Kako se mcg pretvori v enote na inzulinski brizgi?
Brizga s 1 ml ima 100 enot, zato je 1 enota 0,01 ml. Prostornina odmerka se dobi z deljenjem odmerka v mcg h koncentraciji v mcg/ml, nato pa se pomnoži s 100, da dobimo oznako na brizgi. Pri brizgah z 0,3 in 0,5 ml je skala še vedno 0–100, vendar vsaka enota nosi manjšo prostornino.
Za katere peptide je mogoče uporabiti kalkulator?
Za vse liofilizirane peptide, ki se rekonstituirajo z bakteriostatsko vodo — BPC-157, TB-500, Ipamorelin, CJC-1295, Retatrutide, Tirzepatide, Semaglutide, GHK-Cu in druge. Formula je enaka, spreminjata se samo gramatura viale in odmerek.
Koliko odmerkov ima ena viala?
Število odmerkov je skupna količina peptida v mikrogramih, deljena z odmerkom. Viala z 10 mg (10.000 mcg) pri odmerku 250 mcg da 40 odmerkov, neodvisno od količine dodane vode.
Konkretne tabele rekonstitucije najdete na straneh TB-500 in Ipamorelin, celoten asortiman pa je v katalogu peptidov.
